File:Svit Komel- Kuli akumulacija – biopolitika v kolonialnem kapitalizmu.webm

Slovenščina: V jedru letošnjega cikla je vprašanje o možnosti vzporednega branja Foucaultove in Marxove teorije. Po uvodni, splošnejši primerjavi se bo predavanje osredotočilo na preplet dveh ključnih pojmov: biopolitike in prvotne akumulacije. Kot je zapisal Foucault: »Bio-oblast je bila neobhodno potreben element za razvoj kapitalizma; ta je bil lahko zagotovljen le za ceno kontroliranega uvrščanja teles v proizvodni aparat in s prilagajanjem fenomenov prebivalstva ekonomskim procesom.« Soočanje teh dveh konceptov ne bo potekalo na abstraktni ravni, temveč na konkretnem zgodovinskem primeru tako imenovanega »indenture« ali »engagisme«, ki je predstavljal poseben proces akumuliranja migrantskih delavcev v evropskih kolonijah med 1619 in 1917. V prvem valu indentured servitude ali pogodbenega podložništva, torej v 17. in 18. stoletju, sta bila glavna vira te presežne delovne sile Britansko otočje, zlasti Irska in Anglija, in Francija. Več sto tisoč delavcev je emigriralo na kolonialna ozemlja teh dveh držav v Zahodni Indiji in Severni Ameriki, kjer so se v zameno za poplačilo potnih stroškov zavezali k zastonjskemu delu na novonastalih plantažah. Do drugega vala indenture je prišlo po odpravi suženjstva v Angliji (1833) in Franciji (1848). Da bi nadomestile suženjsko delovno silo, so imperialne velesile preko posredovanja Vzhodnoindijske družbe in emigrantskih agencij začele uvažati indijske duše, znane kot kuliji, ki so jih s podeželja v migrantsko trgovino sproščali obdobni družbeni prevrati – lakota, upori, vali nezaposlenosti, izbruhi bolezni. V predavanju bomo preučili glavne destinacije engagéjev ter na podlagi te analize in razprave izpeljali splošnejše sklepe o prepletu med razvojem kapitalizma in dispozitivi varnosti v kolonialnem kontekstu.

Svit Komel je magistrski študent zgodovine in filozofije znanosti na Univerzi v Cambridgeu in diplomant Pravne fakultete v Ljubljani, član programskega odbora IDŠ in redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent. Za raziskavo o zgodovinskem razvoju prava kot znanosti preko prevzema ideje sistema ali kodificiranja je leta 2018 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Objavil je tudi več znanstvenih člankov.

Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku. Moderiral ga bo Jernej Meden, član programskega odbora IDŠ.